H1N1 – dejavniki tveganja

Do zdaj so kot dejavnike tveganja oz. rizične skupine izpostavili že obstoječe kardiovaskularne bolezni, bolezni dihal, diabetes in raka. Ljudem s temi kroničnimi boleznimi so na seznamu “povečanega tveganja” dodali še nosečnice in pretežke ljudi.

Epidemiologinja doc. dr. Maja Sočan z Inštituta za varovanje zdravja je pojasnila, da pri tem “ne gre za kakšen kilogram preveč, ampak za zelo debele ljudi”. Med boleznimi dihal je bila do zdaj kot dejavnik tveganja posebej izpostavljena astma, je pojasnila Sočanova.

Kot je dodala, za zdaj večinoma obolevajo mlajši ljudje, s čimer so povezani tudi dejavniki tveganja, ki so jih ugotovili do zdaj. “Celotna slika” skupin z večjim tveganjem se bo tako pokazala šele, ko bo več primerov nove gripe tudi med starejšimi ljudmi. Sočanova je potrdila, da včasih do težjega poteka bolezni pride tudi pri ljudeh, ki so bili pred tem zdravi: “Vsak človek ima drugačno imunost. Pri nekaterih imunski sistem ni sposoben premagati okužbe, pri nekaterih pa lahko težave povzroči ravno premočna reakcija imunskega sistema.”

Sočanova je pojasnila, da se pri novem virusu gripe temperatura običajno zniža približno tri dni do štiri dni za tem, ko človek zboli. To pomeni, da z 39 stopinj Celzija pade na 38 ali 37 stopinj. “Pri težjem poteku se bolezen zaplete z virusno pljučnico. Virus iz dihalnih poti oziroma sapnice preide v pljučno tkivo, namesto da bi šlo po nekaj dneh na bolje, pa začne bolnik težko dihati, temperatura je visoka, pride pa tudi do pomanjkanja zraka. Če se virusna pljučnica močno poslabša, lahko bolnik tudi umre,” je povedala. V takšnih primerih lahko bolnikom pomagajo tako, da jih dajo v bolnišnici na ventilacijo.

Po besedah Sočanove se v tem vidiku nova gripa nekoliko razlikuje od sezonske, saj je pri slednji pogostejši zaplet z bakterijsko pljučnico, ki jo lahko zdravijo z antibiotiki. Pri virusni pljučnici, ki je značilna za težji potek pri novi gripi, antibiotiki nasprotno ne pomagajo.

Vir: Dnevnik