11. junija 2009 je direktorica WHO razglasila pandemijo in obenem poudarila, da gre za milo obliko bolezni. V tistem obdboju so posamezne države še vedno testirale vse sumljive primere in razultate analiz pošiljale na WHO, ki je vodil statistiko obolelosti. Zadnja objava te vrste je bila 6. julija 2009.
16. julija je WHo spoznal, da se pandemiji ne bo moč izogniti, veliko število obolelih in zahteva po testiranju vsakega posameznega primera pa je za zdravstvene sisteme preveč zahtevna in tudi nepotrebna. Zato je spremenil pravila poročanja in statistike obolelosti. Natačna poročila o posameznih primerih bodo še naprej pošiljale vse države, kjer še ne prihaja do množičnih okužb znotraj države in kjer je število primerov še majhno. Ostale države pa bodo sporočale iste podatke kot je to v navadi pri običajni gripi, pozorne pa bodo na posebnosti (clustre težjih okužb, komplikacij itd.), WHO pa bo objavljal zgolj sumarne statistike.
Stanje po svetu je bilo 22. julija videti takole:
| Regions | Cumulative total | |
| Cases* | Deaths | |
| WHO Regional Office for Africa (AFRO) | 157 | 0 |
| WHO Regional Office for the Americas (AMRO) | 87965 | 707 |
| WHO Regional Office for the Eastern Mediterranean (EMRO) | 890 | 1 |
| WHO Regional Office for Europe (EURO) | 16556 | 34 |
| WHO Regional OFfice for South-East Asia (SEARO) | 7358 | 44 |
| WHO Regional Office for the Western Pacific (WPRO) | 21577 | 30 |
| Grand Total | 134503 | 816 |
*Given that countries are no longer required to test and report individual cases, the number of cases reported actually understates the real number of cases.
Tule je še zemljevid okužb in smrti, ki so posledice nove gripe.
Posebnost te pandemije je hitra širitev virusa – prejšnje pandemije so za širitev potrebovale 6 mesece, zdajšnja se je po svetu razširila v 6 tednih.
Osnovno vprašanje je, kako se bo virus na naši polobli širil jeseni in pozimi. Prvo oceno lahko dobimo, če primerjamo širitev virusa v Severni in Južni Ameriki.
Spodnja slika prikazuje širjenje virusa v Mehiki (stanje 11.7.2009), kjer so bile zabeležene prve okužbe (zelena črta) v primerjavi s širitvijo virusa v Čilu (vsetlo modra). Iz grafa je jasno, da je rast v Čilu, kjer je trenutno zima, zelo podoben grafu rasti okužb v Mehiki, ki je na severni polobli. Iz tega bi lahko sklepali, da se virus širi z enako hitrostjo predvsem zato, ker smo nanj popolnoma neodporni.
Če pa primerjamo graf okužb v Mehiki (zelena črta) z grafom rasti okužb v Kanadi (svetlo modra črta), opazimo, da se je število okužb v Kanadi v zadnjem času zmanjšalo (stanje 11.7.2009). Mogoče je to posledica preventivnih ukrepov in previdnosti prebivalstva.
Bi iz tega lahko sklepali, da bo ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov število okužb v Sloveniji manjše, kot ga napovedujejo najbolj črni scenariji?
