Feeds:
Posts
Comments

Archive for the ‘družinski varnostni načrt’ Category

Starši v Polzeli še previdni

Na Osnovni šoli Polzela, kjer so pri petih učencih potrdili primer nove gripe, je danes odsotnih 168 učencev, v sredo jih je manjkalo 147. V vrtcu, v katerega je vpisanih 220 otrok, pa je danes odsotnih 115 malčkov, medtem ko jih je včeraj manjkalo 112, je danes za STA povedala ravnateljica šole Valerija Pukl. Pojasnila je tudi, da je večina otrok doma ostala ne zaradi bolezni, ampak iz preventivnih razlogov.

Starši ravnajo racionalno, saj bodo z nekajdnevno odsotnostjo močno zmanjšali možnost širitve virusa in bodo iz varne distance ocenjevali hitrost širjenja virusa. Ker se gripa pojavlja v clustrih in jo je, kot smo videli ob obolelih maturantih, z izolacijskimi ukrepi možno ustaviti, bi bil smiselno izdelati mikro-strategije za posamezne  institucije. In morebiti se bo kombinacija odsotnosti,  povečane fizične razdalje med otroci (30% manj otrok v razredu) in ustreznih higienskih ukrepov,  izkazala za uspešno strategijo. Zagotovo bo zmanjašala nevarnost okužbe v vseh skupinah – tistih, ki so doma in onih v šoli.

In tako bomo morebiti dočakali tudi cepivo.

Read Full Post »

IVZ je objavil tudi nova priporočila za zaposlene v zdravstvu. V bolnico bodo napoteni samo pacienti, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ostali bodo v domači negi:

Kako postopamo ob sumu na okužbo z novim virusom influence A H1N1 pri ljudeh?

Zdravnik osnovnega zdravstvenega varstva, ki postavi sum na okužbo z novim virusom gripe A H1N1 (glejte Definicija primera):

1.         Osami bolnika in ga prosi, da si nadene kirurško masko.

Gripa se prenaša kapljično – ob smrkanju, kihanju ali kašljanju, običajno na razdalji do največ enega metra in preko onesnaženih površin. Z nošenjem kirurške maske se zmanjša možnost prenosa z bolnika na zdravstvene delavce in druge osebe, ki so z bolnikom v tesnejšem stiku.

2.         Zdravstveno osebje ob stiku s sumljivim bolnikom uporablja ustrezno osebno varovalno opremo ter poskrbi za izvajanje ukrepov standardne, kapljične in kontaktne izolacije .

3.         O sumu na primer okužbe z novim virusom influence A H1N1 NEMUDOMA obvesti območnega epidemiologa , ki bo bolnika anketiral, poizvedoval o podobnih primerih v okolici bolnika in predpisal kemoprofilakso tesnim stikom bolnika.

4.        Zdravnik bolniku, sumljivemu za okužbo z novim virusom influence A H1N1, odvzame bris nosu in žrela po postopku opisanem na spletni strani . Vzorec kužnin s spremnim listom  napoti v Laboratorij za viruse Inštituta za varovanje zdravja RS po predhodnem dogovorom z virologom v pripravljenosti (telefon: 01 4342 613). Vzorce kužnin pošiljamo v transportnih gojiščih za viruse (približno 2 ml). Če virusnega gojišča nimamo na voljo, se pred odvzemom vzorca posvetujemo z virologom Laboratorija za viruse.

5.         Zdravnik oceni potrebo po bolnišničnem zdravljenju.

Bolnika, ki NE potrebuje zdravljenja v bolnišnici, zdravnik:

  • pouči o načinu prenosa virusa influence;
  • mu svetuje, da ostane doma, dokler obstaja možnost prenosa na druge ljudi t.j. prvih sedem dni bolezni, po potrebi še dlje, če simptomi/znaki vztrajajo;
  • mu svetuje, da si pogosto umiva roke z vodo in milom – roke naj si umije vsakič, ko jih ob kihanju, kašljanju ali smrkanju onesnaži z izločki dihal;
  • ob kihanju, smrkanju in kašljanju naj si pokrije usta in nos s papirnatim robčkom, ki ga po uporabi odvrže v koš za smeti;
  • ne deli jedilnega pribora, kozarcev z drugimi osebami oz. česarkoli, kar je onesnaženo s slino in drugimi izločki dihal;

V primeru, da bolnik potrebuje bolnišnično zdravljenje,

  • se zdravnik NAJPREJ posvetuje z infektologom v območni bolnišnici ali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, Ljubljana (telefon: 01 522 87 16) in bolnika po dogovoru z infektologom napoti na bolnišnično zdravljenje.
  • Pri bolnikih, ki jih napoti v bolnišnico, vzorcev kužnin zgornjih dihal zdravnik osnovnega zdravstvenega varstva ne odvzame – odvzem bo potekal v bolnišnici. Poskrbimo za ustrezno zaščito oseb, ki bodo bolnika prepeljale v bolnišnico.
  • Po sprejemu v bolnišnico se bolnika namesti v sobo za izolacijo ali kohortno izolacijo. Zdravstveno osebje uporablja osebno varovalno opremo in izvaja ustrezne higienske ukrepe. Ob postopkih, kjer nastaja aerosol, se uporablja zaščitna maska FFP3.
  • Infektolog oz. lečeči zdravnik v bolnišnici poskrbi za odvzem kužnin za potrditev okužbe z novim virusom prašičje influence A H1N1 in izključi druge možne povzročitelje akutne okužbe dihal. Za izključitev so potrebne naštete mikrobiološke preiskave: kultura izmečka na patogene bakterije, hemokultura, serološke preiskave in/ali verižna reakcija s polimerazo na bakterije Mycoplasma pneumoniae, Chlamydia pneumoniae, Coxiella burnetii, legionele ter viruse: adenovirus, respiratorni sincicijski virus in še druge preiskave po presoji lečečega zdravnika.

Read Full Post »

Osnovno vprašanje, ki se postavlja v tej fazi je, kako hitro se bo virus razširil v posamezni državi. Poleg širitve je pomembna tudi stopnja smrtnosti, ki je trenutno še nizka.

Slovenski pandemski načrt pravi takole:

Nacrtovanje obsega zdravstvene oskrbe v primeru pandemije gripe je težavno, ker ne moremo vnaprej predvideti kraja, casa in obsega njenega pojava. Pomagamo si z matematicnimi modeli, ki kot izhodišce uporabljajo izkušnje iz preteklih dogodkov. Z matematicnimi modeli je mogoce opredeliti možne ucinke bodoce pandemije gripe. Ce kot izhodišce vzamemo britanski vzorec, ki predvideva, da bo obolelo 25% populacije ter nacrtujemo, da bo bolnišnicno zdravljenje potrebovalo 0,55% ljudi in da bo smrtnost 0,37% , dobimo podatke, ki so navedeni v tabeli, ki kaže število obiskov pri osebnem zdravniku, preglede v službi nujne medicinske pomoci, hospitalizacije in smrti.

Articles:

Read Full Post »

Potem vas na letališču Brnik ne bo pričakal zdravstveni delavec in vas vprašal po vašem zdravju ter vas prosil za nekaj osnovnih podatkov.Če ste bili v Mehiki, boste najmanj začudeni.

Zato se lahko samozaščitno vedete sami – če ste bolni, pokličite zdravnika in se posvetujte z njim. Obenem ne hodite v službo, otrok ne pošiljajte v šolo, ne hodite ven itd.

V naslednjih dneh ne vabite na obisk prijateljev – če se bo izkazalo, da ste vendale okuženi, vam bodo to hudo zamerili, saj prihaja do okužb med ljudmi tudi v Evropi. Minimalizirajte tudi obiske trgovin, kina ipd. Po 7 dneh bo jasno ali je bil alarm odveč.

Tole pa so podatki o okuženosti za Mehiko:

Distribución de los casos en el país
ESTADOS CASOS DEFUNCIONES
Distrito Federal 289 13
Estado de México 61 4
San Luis Potosí 42 0
Hidalgo 27 0
Tlaxcala 16 1
Baja California 11 0
Aguascalientes 5 0
Chihuahua 4 0
Colima 3 0
Guerrero 3 0
Chiapas 2 0
Durango 2 0
Puebla 2 0
Querétaro 2 0
Guanajuato 1 0
Michoacán 1 0
Oaxaca 1 1
Veracruz 1 0
Totales 473 19

Casos acumulados hasta las 20:20 hrs. del día 02 de mayo del 2009.

Read Full Post »

In the absence of a specific vaccine, there are a number of personal measures that people may take to reduce their risk of acquiring influenza. Influenza is a viral infection that spreads from person to person principally when people cough or sneeze, or by direct or indirect contact with respiratory secretions from infectious persons that are on their hands or on surfaces. The following recommendations are based in part on evidence from studies and in part on judgement based on public health experience.

Personal measures for protecting yourself .

1. Avoid close contact with sick people:

  • (a) People with one or more of the following symptoms: fever, cough, sore throat, body aches, headache, chills and fatigue may be infected with influenza or another virus. Some people have reported diarrhoea and vomiting associated with infection by the influenza A(H1N1) virus.
  • (b) Maintain a distance of at least one metre from someone with symptoms of influenza and avoid crowded situations. When distance cannot be maintained, reduce the time of close contact with people who might be ill as much as possible. When sick people or crowded situations cannot be avoided, reduce the time in these situations to the extent possible.
  • (c) Do not unnecessarily visit people who are sick.

2. Wash or clean your hands frequently

  • (a) Washing or disinfecting your hands often will help protect you from the virus. Wash your hands thoroughly with soap and water, especially after you cough or sneeze. Alcohol-based hand sanitisers reduce the amount of influenza virus on contaminated hands, although washing with soap and water is more effective.
  • (b) Washing hands should not be just a quick rinse; it should go on for at least 20 seconds each time.

3. Avoid touching your eyes, nose or mouth

  • (a) Viruses are often spread when a person touches something that is contaminated with germs and then touches his or her eyes, nose, or mouth.

Personal measures to protect family members and other close contacts if you are sick

1. Maintain good respiratory hygiene

  • (a) Respiratory hygiene means preventing other people from being exposed to your own potentially infectious nasal and oral discharge. If you are sick, you should cover your mouth and nose using tissues when coughing or sneezing; or cough or sneeze into an arm rather than your hands. Tissues should be thrown in the bin after use.

2. Wash or clean your hands frequently

  • (a) Washing or disinfecting your hands often will help protect others from your germs. Wash your hands thoroughly with soap and water, especially after you cough or sneeze. Alcohol-based hand sanitisers reduce the amount of influenza virus on contaminated hands although washing with soap and water is more effective.
  • (b) Washing hands should not be just a quick rinse; it should go on for at least 20 seconds each time.

3. Stay home from work or school and limit contact with others if you are sick

  • (a) In addition to the hygiene measures described above, when possible, healthy persons should maintain a distance of at least one metre from someone with symptoms of influenza. Adults who are sick can infect others for approximately five days after symptoms start, and children are infectious for approximately seven days after symptoms start. However, it is prudent to consider someone infectious for the entire time they have symptoms. (These times apply to past seasonal influenza. As more data are available for influenza A(H1N1), these times may change.)

Face masks

There is no evidence that wearing face masks (e.g. surgical-type) outside of healthcare settings during the influenza season or a pandemic is effective protection or reduces transmission and ECDC does not recommend their use.

However, people in the community may choose to wear a face mask. If a face mask is worn and disposed of properly there is a low chance that it will cause a problem or increase the chance of infection.

Once removed, face masks should preferably be disposed of in a plastic bag, which should then be secured. This bag can be put in normal household rubbish.

Then hands should be cleaned as above.

If a face mask is used, it should be combined with other measures described above to prevent transmission.

Use of a face mask by sick people to protect others in the context of community outbreaks of influenza A(H1N1)

(1) Use of a face mask by people who are ill with influenza symptoms may help to contain respiratory secretions when the person coughs or sneezes and lower the risk for infection among close contacts. Situations where this may be useful include:

  • (a) when travelling to home or hospital after developing symptoms;
  • (b) when being cared for at home by family members or others; and
  • (c) when otherwise unavoidably having close contact with healthy people. Use of a face mask to protect a healthy person caring for someone who has symptoms of influenza A(H1N1) (1) Use of a face mask by someone who is well is intended to prevent inadvertent contact of the person’s mouth and nose with contamination on their hands and from other peoples’ coughs and sneezes.

People who are well for whom a face mask may provide additional protection include:

  • (a) Family members or others in the home or another non-healthcare setting providing care for someone sick with influenza symptoms and who must have close contact (within one metre).
  • (b) Caregivers if the person with symptoms is using a nebulizer to receive respiratory medication; a particulate respirator-type mask can be considered.

How to properly use and dispose of face masks

(1) Face masks should be placed carefully over mouth and nose and tied securely.

  • (a) Secure ties or elastic bands at middle of head and neck.

maska1

  • (b) Fit flexible band to nose bridge.

maska2

  • (c) Fit snug to face and below chin.

(2) While being worn, avoid touching the face mask with your hands.

  • (a) Any time a used face mask is touched, e.g., when removing or washing a face mask, hands need to be cleaned by means of washing with soap and water or with an alcohol-based hand sanitiser.

(3) Replace face masks when they become damp/humid.

  • (a) After prolonged use, face masks may become damp/humid. At this point they should be replaced by a new or a clean, dry face mask.

(4) To properly remove and dispose of a face mask:

  • (a) Assume that the front of the respirator or surgical mask is contaminated.
  • (b) Untie or break the bottom ties, followed by the top ties or elastic, and remove the respirator or mask by handling the ties only.
  • (c) Discard appropriately. Single-use face masks should be discarded after one use. Once removed, face masks should preferably be disposed of in a plastic bag, which should then be secured. This bag can be put in normal household rubbish.

(5) After removing face mask:

  • (a) After removing a face mask, hands need to be cleaned by means of washing with soap and water or with an alcohol-based hand sanitiser.

Background and evidence for these recommendation:

Interim Public Health Guidance for the Use of Facemasks and Respirators in Non-Occupational Community Settings during an Influenza Pandemic http://www.pandemicflu.gov/plan/community/maskguidancecommunity.html U.S. CDC Interim Recommendations for Facemask and Respirator Use in Certain Community Settings Where Swine Influenza A (H1N1) Virus Transmission Has Been Detected http://www.cdc.gov/swineflu/masks.htm Pandemic Influenza: Guidance for infection control in hospitals and primary care settings. Department of Health, England. Health Protection Agency November 2007 http://www.hpa.org.uk/web/HPAwebFile/HPAweb_C/1238055328357 Other references Transmission of influenza A in human beings. Brankston G, Gitterman L, Hirji Z, Lemieux C, Gardam M. Lancet Infect Dis. 2007 Apr;7(4):257-65. Review. Physical interventions to interrupt or reduce the spread of respiratory viruses: systematic review. Jefferson T, Foxlee R, Del Mar C, et al. BMJ 2008;336;77-80 Influenza Transmission And The Role Of Personal Protective Respiratory Equipment: An Assessment Of The Evidence The Expert Panel on Influenza and Personal Protective Respiratory Equipment. Council of Canadian Academies, 2007. Ontario, Canada. Cowling BJ, Fung ROP, Cheng CKY, Fang VJ, Chan KH, et al. (2008) Preliminary Findings of a Randomized Trial of Non-Pharmaceutical Interventions to Prevent Influenza Transmission in Households. PLoS ONE 3(5): e2101. doi:10.1371/journal.pone.0002101

Read Full Post »

Zgodilo se je – WHO je razglasila 5. stopnjo nevarnosti pandemije, kar nas je vse neprijetno presenetilo. Sedaj je najpomembnejše vprašanje – kaj storiti?

Priznajmo – kljub temu, da smo še v soboto ob omembi virusa H1N1, ki smo ga slabšalno poimenovali “virus prašičje gripe”, samo zamahnili z roko in se je še včeraj pandemija zdela neka oddaljena možnost, je včerajšnja izjava WHO udarila kot strela z jasnega. Epidemija se nam je nevarno približala, postala je realnost našega vsakdana, podobno kot nekaj mesecev prej gospodarska kriza. Vendar pa sedaj ni časa za razmislek, tega bo dovolj, če pandemije res pride, sedaj je čas za ukrepanje.

Kaj torej storiti?

  1. o krizi začnite razmišljati kot o resni možnosti, ki bo v naslednjih mesecih spremenila vaš način življenja
  2. ocenite kako velike bodo te spremembe
  3. ocenite kakšne resurse imate na voljo
  4. pripravite družinski krizni načrt
  5. če ste podjetnik, pripravite krizni načrt ukrepov za vaše podjetje
  6. počakajte in spremljajte razvoj dogodkov

Prva velika izkušnja epidemij je omejitev gibanja, ki jo lahko opazujemo v Mexico Cityju. Mesto se bo razbilo na več manjših lokalnih enot, ki bodo postale avtarkične. V začetku bodo omejitve vidne predvsem v javnem prometu, izpraznili se bodo veliki nakupovalni centri, zaprte bodo šole, odpovedani javni dogodki  in posamezni stanovanjski objekti ali njihovi deli bodo v karanteni. Če bo kriza hujša, bodo sledile omejitve gibanja tudi znotraj države, ojačan bo nadzor nad gibanjem (policija).

Če bo zbolel nekdo v vaši družini, bo družina najverjenteje v karanteni. To pomeni, da boste morali izvajati vse epidemiološke ukrepe, ki jih izvajajo zdravstveni delavci, obenem pa boste bolj ali manj prepuščeni sami sebi.

Pomembni bodo resursi, ki jih boste imeli pri roki. Najverjetneje bo nastopilo neko prehodno obdobje, ko bo delovanje logističnih subsistemov družbe moteno, zato je pomembna minimalna zaloga hrane in drugih potrebščin. Če bo kriza trajal dalj časa, se bo preskrba prebivalstva normalizirala.

V vsaki krizi velja pravilo – cash is king.  Zato priporočamo zalogo denarja, ki zadostuje za kritje nujnih stroškov za mesec dni.

Smiselno si je napravit enostaven varnostni načrt, ki bo vodilo pri sprejemanju zaščitnih ukrepov, nabavi in informiranju o stanju okužb v Sloveniji.

Read Full Post »

Podobno kot pri sezonski gripi se virus prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju ipd, zato je zelo pomembna samozaščita.

Širjenje okužbe preprečujemo z/s:

– higieno kašlja; kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo z robcem, ki ga odvržemo v koš za smeti, roke pa si umijemo;

– pogostim umivanjem rok z milom in vodo;

– izogibanjem stikov z bolnimi ljudmi;

– če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe.

Če ste se pred kratkim vrnili s potovanja iz Mehike in opazite znake bolezni, podobne gripi, z mrazenjem, vročino, z bolečinami v mišicah in kosteh, bolečinami v žrelu, ki jih lahko spremljata bruhanje in driska, pokličite po telefonu svojega zdravnika.

Ne kašljajte v dlan! (Iz četrtkove tiskane izdaje Dela)

Ob podatkih o širjenju bolezni, ki se spreminjajo iz ure v uro, strokovnjaki opominjajo ljudi na preudarno ravnanje pri potovanju na zdaj znana bolj ogrožena območja pa tudi na preprečevanje in omejevanje okužb s tako vsakdanjimi ukrepi, kakor je – higiena kašljanja …

Ker se torej tovrstne virusne okužbe širijo kapljično (predvsem na razdalji, ki je krajša od metra), si moramo, kadar kašljamo ali kihamo, usta zakriti s papirnatim robcem, ki ga po uporabi zavržemo v koš za smeti. S kašljanjem v dlan je velika možnost, da se okužba z rokovanjem zelo preprosto prenese na druge ljudi. Zato je tudi pomembno pogosto umivanje rok z milom in vodo, učinkoviti so tudi robčki z alkoholnim razkužilom.

Kot je bilo zadnje dni že večkrat omenjeno, bolezen pri ljudeh poteka s podobnimi znaki in simptomi kot običajna, sezonska gripa. To pomeni, da se pojavijo občutek mrazenja, povišana telesna temperatura, izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj. Poročajo tudi o težjem poteku bolezni s pljučnico, z odpovedjo dihanja in s smrtnim izidom. Podobno kot okužba z virusom »sezonske gripe« tudi okužba z omenjeno prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen.

Read Full Post »

Older Posts »